Adolf Pen in njegov slikarski izraz

Slikarski kredo Adolfa Pena je uprt na kritično izjemno strog in discipliniran odnos tako do izkušnje kot do ustvarjalne improvizacije... Trodimenzionalnost je žrtvovana ploskvi, ki ji slikar z laboratorijsko vztrajnostjo išče optimalni pandan: oblika ali forma je očiščena vseh detajlov, ki bi utegnila motiti žlahtnost barvnih valeurjev. Tista izjemna avtorska prepoznavnost Penovega slikarstva pa je gotovo ubrano sorazmerje med ekspresivnostjo oblike in barve ter dejstvo, da ideja gospoduje tako prvi kot drugi.

Umet.zgod. Prof.Vlado Sagadin

***

Hiše kot utrdbe, skoraj grozeče; širna in prostrana pokrajina, ki se končuje v temi... Polna izpovedi, k razmišljanju spodbujajoča umetnost, ki zahteva "dovršenega" gledalca.

Dr.E.Perny, Wien

***

Poglavitni tematski okvir slikarstva Dolfeta Pena predstavlja krajina, največkrat povezana z arhitekturo; prav vnašanje teh elementov v krajinsko sceno daje njegovim slikam značilno kompozicijsko stabilnost in zaključenost. Čeprav je slika motivno samo izsek iz narave, deluje kot trdno zgrajena celota. Težnja po uravnoteženosti barvnih in vseh drugih sestavin vnaša vanjo neko posebno, epsko, kar monumentalno vzdušje, pa čeprav je pri tem slikarju manj pomemben razpoloženjski kot racionalni pristop k nastanku podobe. K plastičnosti Penove slikarske gradnje veliko prispevajo močno poudarjena soočanja svetlobe in senc, ki pogosto vnašajo v sliko dramatičen navdih - pogojen že s samim izborom motiva. Čeprav je izhodišče slikarskih prizadevanj Dolfeta Pena realni svet, njegovo slikarstvo še zdaleč ni realistično. Slikar naravne oblike poenostavlja in jih spreminja v barvne ploskve tako, da vselej išče njihov najbolje občuten medsebojni proporc. Detajle združuje v celoto in v sliki poenostavlja pod skupen barvni imenovalec, s čemer ustvarja v sliki red in preglednost. Podobni zakoni, ki jih slikar uveljavlja v krajini, veljajo tudi za njegovo figuralno in "čisto" arhitekturno motiviko. Zmerno abstrakten ali bolje k abstrahiranju nagnjen značaj Penovega slikarstva se v zadnjem obdobju še bolj odmika od realne predloge in postaja vse bolj osebno obarvan. Slikarjeva orientiranost v namerno geometrijsko preoblikovanje in ploskovno podajanje motiva se zato najbolje ujameta in rezultirata prav pri upobaljanju panonske arhitekturne dediščine v občuteni ekspresivnosti.

Dr.Cene Avguštin umetnostni zgodovinar